Vem, marsikdo si bo ob tem besedilu rekel, da kompliciram, da paničarim, se obremenjujem z nepomembnostmi in še kaj, ampak po drugi strani po pogovoru z marsikatero mlado mamico in nosečko vem, kako poznani so nam vsem lahko takšni občutki.
Prihod moje Mile mi je pošteno zatresel tla pod nogami. Po eni strani sem bila v to malo štručko od prve sekunde zaljubljena. Oklepala sem se je in ona mene. Česa podobnega še nikoli nisem čutila. Kot bi izgubila spomin, sem pozabila na preteklo življenje in to je dobilo povsem nov smisel. Po drugi strani pa sem se počutila kot iz drugega planeta. Prej svobodnjakinja, ki skoraj ni prenesla nekih omejitev in se odločala v hipu in kampanjsko, sem postala ujeta med domače štiri stene, ves čas v službi potreb malega bitjeca, ki sem ga tako zelo oboževala, hkrati pa si nikoli nisem mislila, kako zelo ti lahko takšna mala punčica obrne življenje na glavo in se počutiš … narobe, tesnobno, omejeno. Nisem se več prepoznala v ogledalu, ujeta v začaranem krogu opravil, ki so mi bila do tedaj tako zelo tuja. Bala sem se vsakega novega dne in njegovih izzivov … Vse to se je dogajalo do trenutka, ko sem si končno vzela čas za vdih in izdih, pogovor same s sabo, da je čisto res, kar pravijo: postati mama je najlepše in hkrati najbolj naporno obdobje. Ko sem na novo postavila vrednote in sprejela svoje nove življenje z vsemi spremljevalnimi izzivi, sem začela v trenutkih z Milo še posebej uživati in sedaj nanje gledam v čistih iskrenih superlativih. Vse je bilo natanko tako, kot je moralo biti. Zaradi vsega tega sem postala boljša, mirnejša, strpnejša.
Čustva, tudi neprijetna, so naši zavezniki. Samo prepoznati jih moramo in jih uporabljati sebi v prid. Ta misel se je v minulih dneh pojavila pred mojimi očmi med spremljanjem objav na Instagramu. Rekla bi, da zelo lepo opiše to mojo pot in način, kako se pripravljam na prihod druge dojenčice. Ob odraščanju Mile sem spoznala, da so ob otroku edina stalnica spremembe, da vse težko mine in je potem neskončno lepo, pa se zgodi nekaj drugega, krizo prebrodimo in je potem še veliko lepše. Predvsem pa ob vsaki preizkušnji zrastem tudi sama, dobim namig, kako bi lahko naslednjič še boljše postopala in na katerih točkah se ni vredno tako zelo zaustavljati, premišljevati in živcirati. Drugo nosečnost sem neskončno pozitivna. Verjamem, da bo vse super, pa kakorkoli že bo. Hkrati pa se v to podajam malce bolj premišljeno. Vem, kje me lahko prihod dojenčice najbolj spodnese. Zavedam se, da si brez nje že sedaj ne predstavljam več življenja, hkrati pa vem, kaj mi lahko vsaj za neko obdobje odvzame, kar mi sicer veliko pomeni. Zdaj sem na to pripravljena in se tega na nek način celo veselim. Ne morem verjeti, da sem to misel na glas izgovorila, a tako je.
Edino, kar si želim, je, da se na tej poti ne izgubim tako zelo kot prvič. Da bom sposobna ob vsem kaosu kot mamica dveh ohranjati sebe, svoj nasmeh, svojo milino, svojo urejenost. To mi neskončno veliko pomeni. Ne rabim veliko, a če želim delovati skozi dan, rabim 10 minutk zase zjutraj in nekaj takšnega tudi zvečer. Energije imam neskončno mnogo, a s temi nekajminutnimi rituali je dobim še več. Priznam, na prihod dojenčice se pripravljam celostno. Na njen prihod veliko bolj kot prvič pripravljam naš dom, na njen prihod pripravljam Milo, na njen prihod pripravljam celo svojo lepotilno rutino. Pridno testiram lepotilne izdelke, ki koži vdahnejo svežino in zdrav sijaj. Tukaj sem zaveznike našla v hidrolatu demaščanske vrtnice, ki ga uporabljam kot tonik ali osvežujočo vodico, in šipkovem olju, ki kot nočna nega poskrbi, da se v nov dan prebudim z mehko kožo. A jaz sem punca, ki si neskončno rada zjutraj naredi makeup. Nič pretiranega, le osnovo, s katero grem skozi dan samozavestnejša in preprosto lažje funkcioniram. Tako sem z nekaj kliki po notino.si svojo poličko z ličili osvežila z novim naborom čopičev Notino Master Collection ter nekaj ličili, ki mi neverjetno olajšajo mojo jutranjo lepotilno rutino.
Takole sem si slednjo zamislila tudi v dneh, ko bom mamica dveh. Na hitro se umijem, na obraz nanesem serum in vlažilno kremo, nato pa začnem z ličenjem, ki mi vzame manj kot 5 minutk. Nanesem tonirano kremo znamke theBalm Anne T. Dotes, nato pa vse delo prepustim contour paletki Cali Contour znamke Smashbox in plesu čopičev po mojem obrazu.
Morda bi se umetniki ličenja zgražali nad mojim početje, a jaz Smashboxovo contour paletko izrabim do konca. S temno contour nianso tako ne senčim le obraza, pač pa tudi obrvi. Rdečilo in bronzer ne uporabim le za poudarjanje ličk, pač pa tudi za senčenje zunanjih kotičkov očes. Osvetljevalec ne poskrbi, da se posvetijo le nosek, ustnica in vrhovi ličk, pač pa vdahne iskrico tudi mojemu pogledu v notranjih kotičkih očes. Takšen dogovor s to paletko in hitro menjavo čopičev zaključim z nanosom maskare Nobea 3D Effect in kremnega črtala Max Factor Colour Elixir v odtenku 14 Brown n Nude, s katerim obrobim in obarvam ustnice. Podroben nanos in uporabo čopičev si lahko pogledaš v spodnjem IGTV-ju:
https://www.instagram.com/p/CLL6KgXBQAx/
Kako se ti zdi? Vem, da ličenje ni na seznamu prioritet mamic in tudi jaz ne želim, da tako izpade ta moj zapis. A zdi se mi pomembno, da tudi v dneh, ko je ženska v prvi vrsti mama, ko noči nameni dojenju in vstajanju, ko dneve posveti igri, pranju gor perila, menjavanju pleničk in iskanju rešitev za vse potrebe male štručke, ne pozabi na tiste drobne biserčke dneva, ki ji veliko pomenijo, ji vdahnejo dodatno motivacijo, ji dovolijo, da ohrani delček “stare” sebe.
Foto: Tina Medvešček
