Pa je za nama dan, ki sva ga tako dolgo planirala in nestrpno čakala! Kaj naj rečem? Sedaj, ko sva strnila vse svoje vtise in mnenja svatov, sva resnično presrečna in ponosna, da nama je uspelo s pomočjo staršev, prijateljev in izjemne organizatorke Patrizie Budak, ki ustvarja pod imenom Petaloevents, skupaj sestaviti prečudovit dan. Dan, ki ga ne bova nikoli pozabila, in dan, za katerega verjameva, da je za vedno zaznamoval najini življenji. Če sem z vami delila vtise o poroki in najinem odnosu, bom z vami delila tudi utrinke iz priprav in celotnega dogajanja na poročni dan.
Poroka je projekt, to je dejstvo. Potrebno je zorganizirati cel kup reči, po možnosti že mesece vnaprej. Stvari se lotevaš postopoma in precej strahopetno, ker nenazadnje to ni nekaj, kar bi počel vsakodnevno. Ne veš, kje začeti … Ko sva enkrat z Darjanom razjasnila, kaj si želiva, so reči postopoma stekle, a ogromno zadev, ki si jih človek zastavi, ostane za zadnji teden pred poroko. Na srečo so se meni vse te priprave zdele prav lušne in nič stresne, so pa kljub vsemu naporne. V tednu pred poroko sem res malo spala, a na dan poroke sem – nimam pojma, iz kje – potegnila iz sebe ogromno energije. Kar nekje dobiš zagon in celodnevna hoja v 11 cm petkah ne predstavlja nikakršnega problema, ples postane lahkoten, sposobna sem se bila ves dan smejati, peti, deliti objeme … pa čeprav sem v celem dnevu do večerje, ki je bila ob 21h, ob 12h pojedla polovičko banane (pa še to za to, ker sta me mami in priča prosili, naj nekaj pojem :D). Vsem bodočim nevestam na srce polagam, naj si priprave olajšajo, predvsem pa naj poročni dan vzamejo kot lep dogodek, za katerega in na katerem ni potrebno trpeti.
S pričo Katarino sva s pripravami začele ob 8h zjutraj, ko sta naju začela lepotičiti Tina Modlic (Barvish) in Gusty Jesenko. Seveda sem z njima svoje želje uskladila že prej in smo vsi točno vedeli, česa si želimo. Poskusnega ličenja in frizure pred poroko nisem imela. Že dan pred poroko sva se s Katarino odpravili k svojima kozmetičarkama na nohtke, depilacijo in podobna lepotna razvajanja.
Kar se tiče poročne obleke … Moja glavna poročna obleka sicer izhaja iz salona Sanjska obleka iz Kamnika, a o njej bom več povedala v eni izmed naslednjih objav. Čeprav je bila le-ta lahka, sem vedela, da v njej ne bom zmogla plesati prvega plesa, kaj šele, da bi v njej žurala. Iz tega razloga sem si pogledala nekaj krajših poročnih oblek, ki bi mi dopuščale “razmetavanje” po plesišču. Našla nisem nič primernega in žepu prijaznega, zato sem se odločila za alternativo. V trgovini Tally Weijl sem kupila razkošno belo tutu krilo, se z njim odpravila k oblikovalki Mojci Celin in jo prosila, da jo dopolni z lepim čipkastim zgornjim delom, ki razkriva hrbet.
Izdelala je čipkast top s skritimi gumbki, ki sem ga pripela na krilo, in na koncu je bilo vse skupaj videti kot lahkotna kratka poročna obleka. Treba se je znajti, a ne? 😀 V to “oblekico” sem se preobleka za prvi ples in sledečo zabavo, a s fotografinjo Katarino Veselič sva nekaj fotografij v oblekici naredili že dopoldne, saj sem želela, da je ovekovečena, kot se spodobi 😀
Še nekaj o čeveljcih … Če sem iskrena, sem imela z iskanjem le-teh največ težav, saj nikjer nisem našla lepih srebrnih sandal. Našla sem jih slabe tri tedne pred poroko, ampak v ameriški spletni trgovini Bellissimabridalshoes.com. Panika! Tvegala sem, jim pisala, da jih potrebujem ASAP in prišli so pravočasno – točno takšni, kot sem jih želela. Udobni, z visoko peto, lepega dizajna … Lahko si predstavljate mojo srečo! 😀
Po končanem fotografiranju večerne poročne “oblekice” sem se počasi preoblekla v pravo poročno obleko in čakala na mojega princa. Vznemirjenje je iz minute v minuto naraščalo, najbolj pa me je iztirilo čakanje, ki je bilo svatom sicer zabavno. Na srečo so moje čakanje olajšali obiski radovednih sorodnic in prijateljic. Ta iskren objem sem namenila mojima zlatima puncama, manekenkama in voditeljicama, Jani Koteski in Tari Zupančič.
Darjanu se pred menoj vrata odprle tri navidezne neveste, ena je bila bolj smešna kot druga, a v meni se je slišal le glasen “tu-dum” in ko sem mu odprla vrata, sem se kar tresla. Malo me je pomiril z besedami “Lepa si, ti moja modrookica” in mi v roke potisnil prekrasen šopek, ki ga je zame izdelala Patrizia Budak. Misli so mi plavale, mislim, da se celotnega dogajanja zaradi adrenalina niti ne spomnim, vem pa, da je bilo lepo. Zelo lepo in več o teh lepih občutjih vam bom več napisala kdaj drugič.
Zaenkrat z vami delim še, da sva najin okronala z masivnima prstanoma iz rdečega zlata iz celjske zlatarne Mirage, zaobljubo je omamila slastna muškatna penina Jeruzalem Ormož, svatom pa sva v zahvalo za njihovo prisotnost na najinem dogodku podarila najine najljubše vonje parfumov, seveda v personalizirani različici, ki sva jih naročila pri podjetju MySpirit.
Foto: Katarina Veselič, Matjaž Očko (prstani, penina)