Morda ste že domači z novico, da bo leto 2016 moje leto … oz. najino leto. Moj dragi Darjan me je namreč 12. aprila 2015 med nekaj dnevnim dopustom v Splitu zaročil in za datum poroke sva izbrala eno izmed julijskih sobot. Naj datum zaenkrat še ostane skrivnost, a lahko vam povem, da priprave na ta dan že potekajo.
Takole sem se afnala po Splitu na večer zaroke :)))
Nisem ena izmed paničnih nevest, ki imajo že leto pred poroko vse splanirano. Na Facebooku sem včlanjena v nekaj poročnih skupin, kjer si neveste delijo izkušnje, si pomagajo pri izborih vabil, sveč, cvetja, pogrinjkov, oblek, dekoracij … Neverjetno, kako zelo izdelane imajo svoje želje! Natanko vedo, kakšne sveče si želijo med dekoracijo, materiale za vabila naročajo iz treh različnih kanalov, … Po eni strani jih spoštujem, ker dejansko živijo za ta dan leto in več dni. Jaz si tega preprosto ne predstavljam. Moja slaba lastnost je sicer res ta, da sem narejena “bolj na zadnji dan”, ampak enostavno si ne predstavljam, da bi ob svojem urniku in vsakodnevnem tempu enemu dnevu v življenju namenila toliko časa. Ne razumite me narobe! Ta dan je res pomemben in pomeni mi ogromno, ampak nekako se mi zdi, da če ga bom preveč zakomplicirala in se nanj tako intenzivno pripravljala več mesecev, obstaja verjetnost, da bom nad njim razočarana, da se bo njegova magičnost razblinila in da bom na ta dan potem le želela, da se čimprej konča, ker mi bo šlo preprosto že vse na živce in ker bom od vseh priprav izmučena … Tega se bojim in tega si res ne želim. Želim pa si, da bi bil najin poročni dan lep in romantičen, da bi naju na poti k novemu stanu in življenju pospremili najini najbližji ljudje, se ob tem zabavali, kaj dobrega pojedli in poročni dan zaključili v zgodnjih jutranjih urah, ko kar ne bodo želeli zapustiti plesnega parketa. Ne razumem, zakaj bi morala komplicirati z vsemi ceremonijami, ko pa je to dan, ki ga bova preživela z “najinimi” ljudmi … in upam, da ti ne bodo obsojali, če se morda kak cvet ne bo povsem ujemal s kljuko na oknu gostilne ali če ambient ne bo 100% pravljičen, če vabila ne bodo umetniška skulptura in, bog ne daj, če se kozarec ne bo ujemal z nevestinimi, torej mojimi, čevlji.
Kako se lahko ne bi veselila poroke s tem norčkom? :)))
Vsi, ki so že bili kdaj na kakšni poroki, predvsem pa poročni organizatorji, so mi razjasnili dejstvo, da ob stotih svatih zagotovo z dogajanjem ne bodo vsi zadovoljni. Pomirila sem se z dejstvom, da bodo mnogi razočarani, ker jim ne bo všeč, kako je popečen zrezek. Da bodo jezni na naju, ker bom itak komplicirala in me bodo morali malo dlje čakati, da bova res posnela lepe poročne fotografije. Morda bo vroče in se bodo jezili, kaj nama je bilo, da sva za datum izbrala julijsko soboto. Ampak dejstva so naslednja: lačen ne bo nihče in to je ogromna sreča v življenju; poročne fotografije upam, da bom posnela prvič in zadnjič v življenju in si želim popolnih, pa četudi bom zato malo težka :); veliko bolj srečna bom, če bo na moj poročni dan vroče, kot pa če bo padal dež. Deževnega poročnega dne se še najbolj bojim …
Med pomirjanjem poročnih oblek …
In kaj sva do sedaj naredila za svojo poroko? Izbrala sva fotografa, bend, lokaciji obreda in poročne svatbe, priči, vizažistko in mojo obleko. Malo sva si že ogledovala prstane in okvirno imava izbran svoj parček, a najprej morava urediti vse nujne reči na uradu in se lotiti vabil. Glede dekoracije in organizacije poroke bom sicer vse zaupala prečudoviti osebi z ogromno izkušenj Patrizii Budak, ki ustvarja pod imenom Petaloevents. Več o njenem delu si lahko preberete na spletni strani www.petaloevents.com. Dela s Patrizio se res veselim, saj je tako topla oseba in verjamem, da bova skupaj pričarali eno lepo poročno zgodbo. Kako bo potekalo sodelovanje, vam bom sicer povedala sproti. Vmes pa se bom še oglasila, da vam povem nekaj besed o svojem izboru poročne obleke in še česa … Zabavno bo! Obljubim! 🙂
