Pravkar so za nami prve zares kratke poletne počitnice. Zadnji trenutek smo se odločili za ta oddih in ni nam žal, jasno, saj smo v Poreču preživeli krasne tri dni. Kaj smo počeli? Vsega po malem, seveda. Veliko smo se igrali s kamenčki, plavali in čofotali, se smejali, prepevali in poplesavali, malce dlje ponočevali (a ne preveč), dobro jedli, se veselili skupnih trenutkov in se vmes, povsem sproti, tudi čisto po družinsko skregali. Tako pač je! Zdaj mi je postalo jasno, da so družinske počitnice skupek vsega. Brezdelja v klasičnem pomeni besede praktično ni, ves čas je prisotna akcija, nikdar ne veš, kako se bo dan obrnil, vedno moraš imeti v mislih, da se lahko plan poruši, a to ima svojevrsten čar. Meni, ki sem še do nedavnega slovela kot “kontrol frik”, je bilo to težko sprejeti, a postajam veliko manj panična in mislim, da mi gre osvajanje miselnosti “prepusti se toku” vedno boljše od rok in glave. Hihi, celo tako dobro, da me Darjan včasih okara, da smo čisto brez reda.
Neprestani akciji navkljub pa so bile minule počitnice v mojih očeh čisto zares čudovite. V primerjavi z lanskim poletjem, ko je bilo res naporno letati za Milo in sva se z Darjanom okoli vsega konkretno lovila, je bilo tokrat precej lažje. Morda tudi zato, ker sva se okoli vsega sprostila, kot sem zapisala uvodoma, na plažo smo recimo trpali minimalno reči, zagotovo pa tudi zato, ker je Mila preprosto krasna punčka. Seveda je živahna in v žaru navihanosti, tudi namerno in zavestno, počne tisto, kar ne bi smela, tvega padce in sili v neznano, a na drugi strani ves čas vrača nazaj. Vsak dan materinstva je nepozaben, vsako obdobje prinaša s seboj nekaj magičnosti, a trenutno v materinstvu uživam bolj kot kdajkoli poprej. Ustnice se mi kar samodejno in nezavedno krivijo navzgor ob Milinem prepevanju in nenehnem čebljanju. Ravno včeraj sem rekla Darjanu, da je kot goba, ki vpija znanje. Tudi ko sva z njo 24/7, ona vsak dan preseneti z nečim novim in nečim takšnim, za kar nama ni jasno, od kje je pobrala. Lepo se je z njo pogovarjati, uživati v sladoledu in kavici, na sprehodu skozi mesto.
Seveda so naporni trenutki, ko uveljavlja svoj prav (čeprav smo na drugi strani starši ponosni, da ima otrok svoj prav in neomajne zahteve). V zadnjem času ne odstopa od dveh reči. Prva je hrana. Točno ve, kaj ima rada in česa ne. Že na pogled. Če ji ni všeč, ne bo poskusila. In pika. Lubenica ja, kivi ne. Korenje in bučka ja, krompir ne. OK. Druga stvar so oblačila. Oblekla in obula bo natanko to, kar si je vtepla v glavo. V ta boho kombinezon, ki ga nosi na fotografijah, se je zaljubila na prvi pogled. Vanj je skočila, čim sem ji ga pomolila pod nos, in ga stežka slekla šele, ko se je v pozno popoldanskih urah od popka do pet polila z vodo. No, moja ideja je bila, da naredimo nekaj družinskih fotkic v dveh stajlingih, in sem jo, vsaj za nekaj minut, želela sleči iz tega kombinezončka, a se mala trmoglavka ni dala. Če dobro pomislim, ima prav in jo res razumem. Boho ji pristaja, da je kaj in v tem kombinezončku bi zlahka kombinirala vsem super kul #babiesofinstagram. Z Darjanom sva se ji stilsko in barvno prilagodila, ker kdo se pa upa konkurirati svetlolasi kodrolaski, ki vstopa v “terrible twos” obdobje, in skupaj smo pred objektivom fotografinje Tine Medvešček zapozirali, skoraj od glave do pet, oblečeni v Primark.
Nosimo:
Eva:
majica, krilo, natikači, zapestnici in uhani, torbica, klobuk Primark
ura CLUSE (Slowatch Slovenija)
Mila:
kombinezon, klobuček, sandali Primark
poganjalec Kinderfeets Tiny Tot Plus (Mali zakladi)
Darjan:
srajca Primark
hlače in sandali Zara
ura Huawei
Foto: Tina Medvešček
