Leto 2018 jemlje svoje slovo in moram biti iskrena: veselim se novega začetka. Ne vem, zakaj, ker se v resnici nič takšnega ne dogaja, niti ne pripravlja, a v vsako novo leto zakorakam nekako z globokim vdihom in neskončnim zanosom, da je pred menoj najlepše leto mojega življenja.
Jasno, tudi v leto 2018 sem zakorakala s takšnim elanom in moram priznati, da je za menoj eno izmed najlepših, tudi poučnih let življenja. Čeprav sem Milo rodila v letu 2017, pa je v tem letu postala deklica, ki s svojo navihanostjo poskrbi za toliko nepozabnih trenutkov, da si vedno znova rečem: “S čim sem si zaslužila to krasno deklico?” To si rečem vedno znova, ko jo v vrtcu pohvalijo, kako simpatična punčka je. Tudi vedno, ko mi pride prilepit lupčka ali me, kar tako, objet. Pa tudi takrat, ko z ajdovo kašo posvinja vse v radiju enega metra. Ubistvu tudi takrat, ko me posede z besedico “čič” in začne oponašati cuzanje (to je noro smešno, norooooo!), ker bi se rada dojila. Včasih pa mi po “čič” prinese knjigico, mi spleza v naročje in skupaj listava od prve do zadnje strani. Ob tem kuje prve besede in me polni s ponosom. Nič ne poboža bolj kot njena “mamica”. V zadnjih dneh me neverjetno zabava njeno petje, tekom leta pa me je sleherni dan dobesedno krepila njena trma, neprespane noči, vlečenje za lase, “občutek” za božanje. To so preizkušnje, v dani situaciji pogosto težke in neverjetno naporne, a ko gledam na njih z distance, so to trenutki, ki so naredili leto 2018 nepozabno in mi pokazali, da sem močnejša, kot sem mislila. In to je “top” občutek! Če bi mi dobro leto nazaj nekdo rekel, da to zmorem, bi mu samo odkimala z: “Ni šans, človek!”
No, ja, morda sem na račun materinskih radosti v letu 2018 v kariernem smislu nazadovala in tukaj v tem smislu ne blestim, morda si na ta račun tudi kdaj malce belim lase, a če potegnem črto, je bilo iztekajoče se leto zame leto, ki je iz mene naredilo kar malce boljšo osebo, me poneslo na tir pravih vrednot, mi na pot postavilo nove prijatelje in znance (predvsem tiste z otročički in podobnim dnevnim tempom) in mi vnovič pokazalo, da se sreča čisto zares skriva v majhnih stvareh.
2018, hvala za vse. Poljub v slovo!
Nosim:
Bodi in plašč NEW YORKER
Krilo Marx (Sportina)
Torbico Tally Weijl
Gležnjarje Guliver.hr
Uro CLUSE (Slowatch Slovenija)
Foto: Nike Koležnik
