Bila sem prepričana, da mi v času karantene ne bo uspelo držati bloga pokonci in da priprava objav nekako ne bo šla skozi … do danes! Danes pa sem ob zajtrku Darjanu rekla, da bi si želela, da kar midva ustvariva nekaj fotografij (običajno, ko nismo v karanteni, sodelujem s super fotografinjo Tino Medvešček), saj preprosto pogrešam dogajanje na blogu. Na moje veliko presenečenje se ni upiral, čeprav vem, da mu tovrstna fotografiranja niso pretirano pri srcu, ker znam bit kar zoprna na njih. Priznam! 😂 Saj veste: to ni v redu, pa to ni v redu, dajva to še enkrat 🤣🤣🤣 Ok, ampak zdaj je čas karantene, oba sva malo spustila kriterije in v telefon ujela slednje fotografije. Najboljše do sedaj, če se vpraša mene. Kaj nam vsem dela ta čas izolacije, a ne!?
Kakorkoli je že trenutna situacija v Sloveniji in svetu brezvezna, srhljiva, panična in, milo rečeno, žalostna, imam občutek, da nas je streznila. V zraku je čutiti spokojnost, mir je prežel ulice in, kar je še pomembnejše, naša srca. Nekako smo vsi, potihoma, hvaležni za karanteno, za podarjeni čas, ki ga lahko namenimo sebi in počitku, opravkom, ki smo jih eno leto prestavljali “na jutri”, predvsem pa našim najdražjim.
To je čas, ko so se vrednote spet premešale. Ponovno je človek človeku postal prijatelj (pustimo politične odločitve ob strani). Vsaj trudimo se delati po načelu “vsi za enega, eden za vse”. Nismo več željni nenehnih sprememb in iskanj nečesa novega, nekih dražljajev, ki nas neprestano silijo k temu, kaj bi vse še morali. Dovolj nam je, da smo tukaj in zdaj, umaknjeni v osamo, v zavetje doma in njegove okolice, kjer sta se dih in korak upočasnila in ujela.
In ko smo ravno pri “umaknjeni v osamo”. Pred dvema letoma sem se že znašla na tej lokaciji in danes ob zajtrku sem se ponovno spomnila nanjo. Deluje kot puščava. Seveda ni. Je “le” kamnolom v bližini našega doma. Umaknjen od vsega in vseh nekako, vsaj metaforično, zaobjema trenutno situacijo in je v moji glavi definicija samo-izolacije. Zdel se mi je popolna kulisa za današnji krajši sprehod v naravi, pa tudi za fotografiranje stajlinga, ki sem ga začinila z najnovejšimi CCC športnimi copati in, pazi to, sveže opranimi in nakodranimi lasmi. Glede na to, da sem si v #OstaniDoma dneh nakodrala lase – za svojo dušo, ker mi preprosto paše biti urejena tudi v osami – mislim, da se spodobi, da ta trenutek tudi primerno ovekovečimo 😀
Nosim:
Majico, torbico in verižico Primark
Hlače Zara
Superge CCC
Foto: moj Darjan 🙂