Ne vem, kako je s teboj, ampak po začetni bojazni, kako bomo sploh preživeli tole karanteno in se utopili v dolgočasju, sedaj vidim, da je bil tovrsten strah povsem nepotreben. Meni se ves čas nekaj dogaja. Komaj popijem prvo jutranjo kavo, že je na vrsti popoldanska. Včasih do nje niti ne pride, ker na njo ob vseh opravkih preprosto pozabim. Seveda to niso tisti običajni opravki, ki sem jih počela pred karanteno, moj dan trenutno polnijo igra, veliko igre z Milo, pravzaprav. In za to sem, iskreno, najbolj hvaležna. Čeprav sva skupaj 24/7, se tega nikakor ne naveličam, pač pa neskončno uživam v skupnih zajtrkih, gledanju risank, ustvarjanju, sprehodih in igranju, enkrat z eno, drugič z drugo igračko. Vmes nekaj trenutkov namenim kuhi in pospravljanju, morda se za kak trenutek potopim v nujne delovne obveznosti, ob večerih, ko mož uspava Milo, pa nekaj minut namenim – končno – tudi in povsem sebi. Tako poteka moj sleherni dan v karanteni. Zavedam se, da to ni realnost, ki bi se ji zmogla predajati na dolgi rok, a na podarjeni čas poskušam gledati nadvse pozitivno, brez sumničanj, kako bo, ko bo tega konec, in z veliko mero hvaležnosti, ker sem natanko to potrebovala. Zadnja, lahko rečem, leta so bila v enaki meri lepa in naporna. Saj veste, poroka, gradnja stanovanja, nosečnost, majhen otrok, dojenje, nova služba in z njo novi izzivi. Vse to so sami čudoviti dogodki, a s seboj prinesejo tudi ogromno prilagajanja, neprespanih noči, sprejemanja odgovornosti na višjem nivoju, pomanjkanje kvalitetnega časa zase. Izkupiček zadnjih let mi je v dneh pred nastopom karantene pokazal, kako pomembno si je kdaj pa kdaj v življenju vzeti čas zase. Če se ne bi zgodila karantena, bi najbrž morala na počitnice brez nje, zato poskušam na trenutno situacijo resnično gledat kot na daljše in povsem zaslužene počitnice, v katerih namenim čas vsemu tistemu, kar sem v zadnjem času zanemarjala.
In tako se nadvse srečna v nov dan prebujam z Milo in Darjanom, saj sem zadnje leto vstajala vsaj dve uri pred njima in ju zjutraj niti videla nisem. Poskušam poskrbeti za njiju in dom kot najbolje znam, jima dati kar največ sebe, hkrati pa nekaj kvalitetnih trenutkov dneva nameniti le sebi, da vnovič prebudim kar malce uvelo ljubezen do sebe. Kaj počnem takrat, ti pokažem skozi ta in še kak prihajajoči zapis na blogu. K vadbi in negi telesa se bom vrnila v naslednji objavi, čeprav le-to predstavlja bistveni del kvalitetnega časa, ki si ga podarim praktično sleherni dan. A ker sem se sinoči res fino razvajala, ti danes pokažem, kako sem se pocrkljala. Nič takega, a vendar toliko pomeni …
Že nekaj dni prej sem si, vedno, ko sem se pogledala v ogledalo, rekla, da moja koža potrebuje neko fino masko, da ponovno malce zaživi. Pobrskala sem po naboru mask, ki jih imam, in se odločila za masko iz platna Korika FermentBeauty s fermentiranim vinom in hialuronsko kislino, ki sem jo že pred časom naročila na notino.si. Vino!? Ok, če maska vsebuje vino, si ga bom malce pa tudi privoščila. Nenazadnje menda nisem spila kozarčka vina že od … hmmm … silvestrske noči. Če ima blagodejne učinke na kožo, jih ima – en deci, seveda – tudi na počutje. Čin čin – naj se 20 minutno guštanje začne! Maska se je po 20 minutah izkazala kot nadvse nežna, platno pa mehko kot kašmir in prepojeno z učinkovinami, ki za seboj puščajo gladko in mehko kožo. Koža je po uporabi nekako bolj polna, kot bi dobila nekirurški “lift”, ki s seboj odnese znake utrujenosti.
Zatem se nekaj minutk namenila še lasem. Oprala sem jih s svojim najljubšim Vichyjevim šamponom in balzamom, o katerih sem pisala že TUKAJ, nato pa na mokre lase nanesla še masko Garnier Hair Milk Mask Fortifying Ricinus Oil, ki lase intenzivno vlaži in obnavlja po celotni dolžini, hkrati pa preprečuje izpadanje las. Jaz sem temu izdelku dala priložnost, ker me je prepričal tako opis kot tudi veganska sestava, poleg tega pa je fina tudi njegova cena izdelka. Po prvi uporabi mi je všeč, a mu moram nameniti še nekaj več časa in priložnosti. Zaenkrat je dober znak že ta, da las ne zmasti, ima čudovit nežen vonj in ga moji suhi lasje povsem lepo sprejmejo. Čas v izolaciji se mi zdi res super za preizkušanje novih izdelkov, a tokrat sem nego las zaključila z izdelkom, h kateremu se vračam že na leta. Govorim, seveda, o hranilnem olju za sijaj in mehkobo las Kérastase Elixir Ultime L’huile Originale. S prsti ga nanesem na konice las in le nežno, v resnično tankem sloju, z naoljenimi dlanmi pobožam celotno dolžino las. Olje lase globinsko nahrani, jih ščiti in obnavlja, hkrati pa jim ponudi čudovit sijaj.
Upam, da sem te premamila in si boš tudi ti v teh dneh izolacije poklonila kak trenutek in svojo kopalnico za nekaj minut spremenila v čisto pravi lepotilni salonček. Zagotavljam ti, da boš iz njega prišla prerojena, samozavestnejša in boljšega počutja. Kako sicer jaz skrbim za boljše počutje, pa ti, kot rečeno, zaupam v prihodnji objavi. Se beremo … 🙂
Foto: Darjan
