Najprej so bili zaljubljeni pogledi na šolskih hodnikih, pa na stotine sporočil in več urnih klicev, potem dolgo nič … kot bi se otepala Amorjeve puščice in nikakor dovolila, da naju čisto zares prestreli. Po desetih letih sva se ponovno našla in spoznala, da je skupna prihodnost edini logični korak. Danes, ko praznujeva 9. mesecev od najine poroke, z vami delim še eno lepo novičko, ki je ne morem več skrivati pod “oversized” oblačili in se pretvarjati, da je vse tako, kot pred tistim zimskim večerom, ko sva se imela očitno bolj rada kot kdajkoli poprej. Zdaj je na poti najina mala sreča. Tukaj bi lahko dodala še obvezni hashtag #5mesecev. Zdaj imam končno razlog, da ob začetku tekaške sezone raje užgem hitro hojo in ne hitrega teka, sem tečna brez razloga, da jočem, ko me nihče ne razume (ker se niti sama ne), da brez slabe vesti pojem kos pice, a hkrati z naravnimi prehrambenimi dodatki skrbim za urejeno prebavo, in si kdaj brez pretiranega pojasnjevanja privoščim popoldanski spanec.
Z mojo drago fotografinjo Katarino Veselič sva ob tej priložnosti v prekrasnem šminkarskem ateljeju umetnice ličenja Martine Borščak – v rustikalno urejeni Šminkarnici – posneli nekaj fotografij z mojo (in, jasno, Darjanovo) kepico pod srcem. Hvala obema dekletoma za sodelovanje, vam pa za razumevanje, če bom kdaj zelo zamujala s kakšno objavo ali bila na kaki fotki videti malce bolj zabuhla, kot sem sicer. Imam razlog – PRISEŽEM 🙂 🙂 🙂
Foto: Katarina Veselič
